-
1 shoe
1. [ʃu:] noun1) (an outer covering for the foot: a new pair of shoes.) čevelj2) ((also horseshoe) a curved piece of iron nailed to the hoof of a horse.) podkev2. [ʃod] verb(to put a shoe or shoes on (a horse etc).) obuti; podkovati- shod- shoelace
- shoemaker
- on a shoestring* * *I [šu:]noun(nizek) čevelj; American škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jamborover (up to) the shoes figuratively do prek ušesshoes and stockings botany vrsta deteljedead man's shoes figuratively nestrpno pričakovana dediščinathat's another pair of shoes figuratively to je nekaj (čisto) drugegathe shoe is on the other foot figuratively stvar je čisto drugačnato be (to stand) in s.o.'s shoes — biti v koži kake osebeto cast a shoe — izgubiti podkev, obosetito die in one's shoes — umreti nasilne smrti, biti obešenthat is where the shoe pinches figuratively tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajecto put the shoe on the right foot figuratively odkriti (obdolžiti) pravega krivcahe shakes in his shoes — drgeče od strahu, kolena se mu tresejoto throw an old shoe after s.o. figuratively (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)to wait for a dead man's shoes — prežati, nestrpno čakati na dediščinoto walk in s.o.'s shoes — hoditi komu v škodo (v zelnik)II [šu:]transitive verbobuti; podkovati (konja), okovati (palico, sani itd.); nabiti obroč (kolesu)to shoe the goose figuratively mlatiti prazno slamo, čas zapravljati; slang biti ali postati (rahlo) pijanto shoe the horse (the mule) slang goljufati svojega delodajalca -
2 altogether
[o:ltə'ɡeðə]1) (completely: I'm not altogether satisfied.) popolnoma2) (on the whole and considering everything: I'm wet, I'm tired and I'm cold. Altogether I'm not feeling very cheerful.) skratka* * *I [ɔ:ltəgéðə]adverbskupaj, popolnoma, povsemII [ɔ:ltəgéðə]nouncelota; colloquially akt (podoba golega telesa) -
3 horse
[ho:s]1) (a large four-footed animal which is used to pull carts etc or to carry people etc.) konj2) (a piece of apparatus used for jumping, vaulting etc in a gymnasium.) konj•- horsefly
- horsehair
- horseman
- horsemanship
- horseplay
- horsepower
- horseshoe
- on horseback
- straight from the horse's mouth
- from the horse's mouth* * *I [hɔ:s]nounkonj, žrebec; military jezdeci, konjenica; lesen trinožnik; printing vlagalna deska; sport konj; slang prepovedan pripomoček v šoli; colloquially bankovec za ɜ funtov; American burka, vragolijasport buck-horse — kozafiguratively a dark horse — nepričakovan zmagovalecto flog a dead horse — mlatiti prazno slamo; zaman se truditihorse and foot — konjenica in pešadija; figuratively z vsemi sredstviAmerican hold your horses! — le mirno!you may take a horse to water, but you can't make him drink — s silo se ne da vsega dosečito play horse with s.o. — grobo s kom ravnatito roll up horse, foot, and guns — popolnoma premagatifiguratively do not spur a willing horse — ne priganjaj ubogljivega konjasea-horse — morski konj, tritonzoology morski konjiček; zoology mrož; military to horse! — na konje!wheel horse — zanesljiv delavec, garačII [hɔ:s]1.intransitive verbjahati;2.transitive verbzajahati, posaditi na konjacolloquially priganjati k delu; American colloquially to horse around — čas zapravljati, postopati -
4 story
I ['sto:ri] plural - stories; noun1) (an account of an event, or series of events, real or imaginary: the story of the disaster; the story of his life; He went to the police with his story; What sort of stories do boys aged 10 like?; adventure/murder/love stories; a story-book; He's a good story-teller.) zgodba2) ((used especially to children) a lie: Don't tell stories!) zgodbica, štorija•- a tall story II see storey* * *I [stɔ:ri]1.nounzgodba, pripoved, povest; zabavna zgodba, anekdota; pripovedka, bajka; obsolete zgodovina, historiat; legenda; verzija; fabula, dejanje (romana), zaplet (drame); colloquially laž, izmišljotina; lažnivec; literature junaška pesem, sagaaccording to your story — po tem, kar vi pripovedujete, po vaši verzijialways the old story figuratively vedno ista zgodba (pesem)the story of my life — moji doživljaji, moje življenjea funny story — zabavna, smešna zgodbaoh you story! — o ti lažnivec!nursery story — otroška bajka, pravljicait is quite another story now figuratively to je zdaj nekaj čisto drugegathe story goes that... — govori se, pravijo, da...to make (to cut) a long story short — na kratko povedano, da na kratko povemdon't tell stories! — ne izmišljaj si stvari!, ne govori laži!you have been telling me a story — eno si mi natvezel;2.transitive verbokrasiti z zgodovinskimi ali legendarnimi scenami; intransitive verb pripovedovatiII [stɔ:ri]nounsee storey nadstropje -
5 another
adjective, pronoun1) (a different (thing or person): This letter isn't from Tom - it's from another friend of mine; The coat I bought was dirty, so the shop gave me another.) drug2) ((one) more of the same kind: Have another biscuit!; You didn't tell me you wanted another of those!) še en* * *[ənʌðə]pronoun & adjectivedrug, drugačen; še edenhe's a fool, you're another — on je norec in ti tudione another — drug drugega, vzajemnothat's another pair of shoes, that's another thing altogether ( —ali entirely) — to je nekaj čisto novega (drugega)one from another, from one another — drug od drugegait's one thing to promise, another to perform — lahko je obljubiti, težje izpolnitinot another word! — niti besede več!yet another? — še eden?
См. также в других словарях:
nékaj — nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práktičen — čna o prid., práktičnejši (á) 1. nanašajoč se na prakso: izkoriščati kaj v praktične namene; praktični pomen poskusov; praktična uporaba zakonov; izdelati praktična navodila za učitelje / praktična dejavnost učencev; praktično in teoretično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razuméti — úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádaj — prisl. (á) 1. izraža položaj za čim v prostoru: hoditi zadaj; v gledališču sedeti zadaj; manjši stojijo spredaj, večji zadaj; zadrževati se bolj zadaj; čisto, daleč zadaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drugáče — prisl. (ȃ) 1. izraža a) drugačen, različen način dejanja: drugače drži pero, pa bo pisalo; dosti drugače govorijo kot mi; zdaj vse drugače živijo kot včasih; elipt. naredite, kar hočete, ne morem drugače ravnati, delati b) v povedni rabi razmere … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakljúčje — a s (ȗ) kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedno prislovni rabi: ni naključje, da je nanj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podóben — bna o prid., podóbnejši (ọ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika